VERZ 35
sañjaya uvāca
etac chrutvā vacanaṁ keśavasya
kṛtāñjalir vepamānaḥ kirīṭī
namaskṛtvā bhūya evāha kṛṣṇaṁ
sa-gadgadaṁ bhīta-bhītaḥ praṇamya
sañjayaḥ uvāca – Sañjaya je rekel; etat – tako; śrutvā – ko je slišal; vacanam – govor; keśavasya – Kṛṣṇov; kṛta-añjaliḥ – s sklenjenimi rokami; vepamānaḥ – trepetajoč; kirīṭī – Arjuna; namaskṛtvā – ko je izkazal spoštovanje; bhūyaḥ – znova; eva – tudi; āha – je rekel; kṛṣṇam – Kṛṣṇi; sa-gadgadam – z drhtečim glasom; bhīta-bhītaḥ – boječ; praṇamya – ko je izkazal spoštovanje.
Sañjaya je rekel Dhṛtarāṣṭri: O kralj, ko je Arjuna slišal besede Vsevišnje Božanske Osebnosti, je trepetaje sklenil roke in se začel spoštljivo priklanjati Gospodu. Z glasom, drhtečim od strahu, je Gospodu Kṛṣṇi rekel sledeče.
Kot že rečeno, je bil Arjuna ob pogledu na kozmično telo Vsevišnje Božanske Osebnosti zmeden in začuden. Zato se je začel spoštljivo priklanjati Kṛṣṇi ter z drhtečim glasom moliti k Njemu. Na Kṛṣṇo se ni obrnil kot prijatelj, temveč kot osupel bhakta.