VERZ 6
tatra sattvaṁ nirmalatvāt
prakāśakam anāmayam
sukha-saṅgena badhnāti
jñāna-saṅgena cānagha
tatra – tam; sattvam – guṇa vrline; nirmalatvāt – ker je najčistejša v materialnem svetu; prakāśakam – ki razsvetljuje; anāmayam – brez posledic grehov; sukha – s srečo; saṅgena – s stikom; badhnāti – veže; jñāna – z znanjem; saṅgena – s stikom; ca – tudi; anagha – o brezgrešni.
O brezgrešni, guṇa vrline, ki je čistejša od drugih guṇ, razsvetli živo bitje in ga osvobodi posledic vseh grehov. Kdor je pod vplivom te guṇe, postane odvisen od sreče in znanja.
Živa bitja, ki so pod vplivom materialne narave, lahko razdelimo na več skupin. Nekatera so srečna, nekatera zelo dejavna, nekatera pa nemočna. Zaradi teh duševnih stanj so podložna materialni naravi. V tem delu Bhagavad-gīte so opisane različne oblike pogojenosti. Kṛṣṇa najprej govori o guṇi vrline. Kdor pride pod prevladujoč vpliv te guṇe, postane pametnejši od tistih, ki so pogojeni kako drugače. Tisti, ki je pod vplivom guṇe vrline, ne izkuša velikega materialnega trpljenja in ve, da v materialnem znanju prekaša druge. Značilen primer človeka v guṇi vrline je brāhmaṇa. Sreča takega človeka je sad spoznanja, da je pod vplivom guṇe vrline bolj ali manj osvobojen posledic grešnih dejanj. V vedskih spisih je rečeno, da imajo ljudje v vrlini več znanja in da so srečnejši od drugih.
Problem živega bitja pod vplivom guṇe vrline pa je, da se ima za zelo učeno in boljše od drugih. Zato postane pogojeno. Najboljši primer so znanstveniki in filozofi. Oboji so zelo ponosni na svoje znanje, in ker ponavadi živijo v boljših razmerah kot ostali, čutijo neko vrsto materialne sreče. Zaradi občutka višje sreče v materialnem življenju so ujeti v spone guṇe vrline. Privlači jih delovanje v guṇi vrline in vse dokler imajo željo po takem delovanju, so primorani menjavati telesa pod vplivom guṇ materialne narave. Ni verjetnosti, da bi dosegli osvoboditev ali pa odšli v duhovni svet. Človek se lahko znova in znova rodi kot filozof, znanstvenik ali pesnik, vendar pa bo vsakič podložen trpljenju, ki ga prinašata rojstvo in smrt. Ampak ker je zaslepljen od materialne energije, misli, da je kljub vsemu srečen.