VERZ 8
abhyāsa-yoga-yuktena
cetasā nānya-gāminā
paramaṁ puruṣaṁ divyaṁ
yāti pārthānucintayan
abhyāsa-yoga – z vadbo; yuktena – meditacije; cetasā – z umom in inteligenco; na anya-gāminā – ne da bi odstopala; paramam – Vsevišnjo; puruṣam – Božansko Osebnost; divyam – transcendentalno; yāti – doseže; pārtha – o Pṛthin sin; anucintayan – nenehno misleč na.
O Pārtha, kdor meditira o Meni, Vsevišnji Božanski Osebnosti, in se Me nenehno spominja, ne da bi mislil na kar koli drugega, zagotovo pride k Meni.
Iz tega verza je razvidno, kako pomembno je, da se spominjamo Gospoda Kṛṣṇe. Da bi se lahko spominjali Kṛṣṇe, moramo peti mahā-mantro Hare Kṛṣṇa. Ko pojemo in poslušamo imena Vsevišnjega Gospoda, zaposlimo ušesa, jezik in um. Ta mistična meditacija je zelo lahka in nam omogoča doseči Vsevišnjega Gospoda. Puruṣam pomeni uživalec. Živo bitje je mejna energija Vsevišnjega Gospoda, ker pa je pod vplivom materije, si domišlja, da je uživalec. Ne zaveda se, da je vrhovni uživalec v resnici Vsevišnja Božanska Osebnost v Svojih raznolikih inkarnacijah in popolnih emanacijah, kakršni sta na primer Nārāyaṇa in Vāsudeva, kar je jasno razvidno iz tega verza.
Ker bhakta poje Hare Kṛṣṇa, lahko nenehno misli na predmet svojega čaščenja, Vsevišnjega Gospoda, v eni od Njegovih podob, kot so Nārāyaṇa, Kṛṣṇa, Rāma itd. Tako se očisti, in ker nenehno poje Hare Kṛṣṇa, na koncu življenja odide v Božje kraljestvo. Yogī meditira o Nadduši v srcu, um tistega, ki poje Hare Kṛṣṇa, pa je vselej osredotočen na Vsevišnjega Gospoda. Um je nestanoviten, zato ga moramo prisiliti k razmišljanju o Kṛṣṇi. V zvezi s tem se pogosto navaja primer gosenice, ki razmišlja o tem, kako bi postala metulj, in se tako še v istem življenju preobrazi v metulja. Če nenehno mislimo na Kṛṣṇo, bomo na koncu življenja zagotovo dobili telo, ki bo iste narave kot Kṛṣṇovo.