VERZ 14
satataṁ kīrtayanto māṁ
yatantaś ca dṛḍha-vratāḥ
namasyantaś ca māṁ bhaktyā
nitya-yuktā upāsate
satatam – nenehno; kīrtayantaḥ – opevajoč; mām – Mene; yatantaḥ – na vso moč prizadevajoč si; ca – tudi; dṛḍha-vratāḥ – z odločnostjo; namasyantaḥ – izkazujoč spoštovanje; ca – in; mām – Mene; bhaktyā – z vdanostjo; nitya-yuktāḥ – nenehno delujoč; upāsate – častijo.
Te velike duše Me neprestano opevajo, Mi služijo z veliko odločnostjo in Mi izkazujejo spoštovanje. Tako Me nenehno častijo z ljubeznijo in vdanostjo.
Mahātmā ni kateri koli navaden človek, ki ga tako poimenujemo. Kdor je mahātmā, ima lastnosti, ki jih omenja ta verz: nenehno opeva Vsevišnjega Gospoda, Kṛṣṇo, Božansko Osebnost. To je njegovo edino opravilo. Nenehno slavi Gospoda, kar pomeni, da ni impersonalist. Tisti, ki ga moramo poveličevati, je Vsevišnji Gospod; slaviti moramo Njegovo sveto ime, Njegovo večno podobo, Njegove transcendentalne odlike in nenavadna dejanja. Mahātmā jih slavi in s tem izraža svojo ljubezen do Vsevišnje Božanske Osebnosti.
Tisti, ki so privrženi brahmajyotiju ali brezosebnemu aspektu Vsevišnjega Gospoda, po besedah Bhagavad-gīte niso mahātme. Taki ljudje so opisani v naslednjem verzu, kjer jih Kṛṣṇa označuje z drugo besedo. Mahātmā ves čas vdano služi Gospodu na različne načine, opisane v Śrīmad-Bhāgavatamu: posluša o Viṣṇuju in opeva Viṣṇuja, ne pa kakšnega polboga ali človeka. To je vdano služenje: śravaṇaṁ kīrtanaṁ viṣṇoḥ in smaraṇam - mahātmā se spominja Gospoda. Trdno je odločen, da na koncu življenja doseže Vsevišnjega Gospoda, s katerim se bo družil v eni od petih transcendentalnih ras. Da bi dosegel ta cilj, se z umom, telesom in besedami – z vsem svojim bitjem – posveti služenju Vsevišnjemu Gospodu, Śrī Kṛṣṇi. To je značilnost človeka, ki je popolnoma zavesten Kṛṣṇe.
Včasih, na primer ob postu na ekādaśī, enajsti dan po ščipu in mlaju, in postu na dan Gospodovega prihoda, je pri vdanem služenju potrebna odločenost. Veliki ācārye so postavili taka pravila za tiste, ki si resnično želijo, da bi se lahko družili z Vsevišnjo Božansko Osebnostjo v transcendentalnem svetu. Mahātme, velike duše, se jih strogo držijo, zato zagotovo dosežejo željeni cilj.
Kot je bilo rečeno v drugem verzu tega poglavja, vdano služenje ni le lahko, temveč tudi radostno. Ni se nam treba podvreči strogi askezi. Kdor deluje pod vodstvom izvedenega duhovnega učitelja, lahko ne glede na to, ali je gṛhastha, ali sannyāsī ali pa brahmacārī, posveti življenje vdanemu služenju Gospodu. V kakršnem koli položaju in kjer koli na svetu lahko služi Vsevišnji Božanski Osebnosti ter tako postane mahātmā, velika duša.