VERZ 6
maharṣayaḥ sapta pūrve
catvāro manavas tathā
mad-bhāvā mānasā jātā
yeṣāṁ loka imāḥ prajāḥ
mahā-ṛṣayaḥ – velikih modrecev; sapta – sedem; pūrve – prej; catvāraḥ – štirje; manavaḥ – Manuji; tathā – tudi; mat-bhāvāḥ – rojeni iz Mene; mānasāḥ – iz uma; jātāḥ – rojeno; yeṣām – iz njih; loke – na svetu; imāḥ – vse to; prajāḥ – prebivalstvo.
Sedem velikih modrecev in pred njimi štirje drugi veliki modreci in Manuji [praočetje človeštva] so bili rojeni iz Mene, iz Mojega uma, vsa živa bitja, ki naseljujejo razne planete, pa so njihovi potomci.
Gospod v tem verzu na kratko opisuje rodoslovje prebivalstva v univerzumu. Prvo živo bitje v univerzumu je bil Brahmā, ki se je rodil iz energije Vsevišnjega Gospoda, znanega kot Hiraṇyagarbha. Iz Brahme so se pojavili štirje veliki modreci – Sanaka, Sananda, Sanātana in Sanat-kumāra – zatem pa še Manuji in sedem drugih velikih modrecev. Tem petindvajsetim velikim modrecem pravimo praočetje vseh živih bitij v univerzumu. Obstaja nešteto univerzumov in v vsakem od njih je nešteto planetov, ki jih naseljujejo različna živa bitja. Vsa so potomci teh petindvajsetih praočetov. Brahmā se je za tisoč let po štetju polbogov posvetil askezi in šele potem je po Kṛṣṇovi milosti doumel, kako naj ustvari univerzum. Iz Brahme so potem prišli na svet Sanaka, Sananda, Sanātana in Sanat-kumāra, zatem Rudra, za njim sedem modrecev, nato brāhmaṇe in kṣatriye itd. Vsa živa bitja v univerzumu so torej rojena iz energije Vsevišnje Božanske Osebnosti. Brahmā je znan kot Pitāmaha, ded, Kṛṣṇa pa kot Prapitāmaha, praded. To je rečeno v enajstem poglavju Bhagavad-gīte (11.39).