TRINAJSTO POGLAVJE

VERZ 1-2: Arjuna je rekel: Dragi moj Kṛṣṇa, rad bi poznal prakṛti [naravo], puruṣo [uživalca], polje delovanja in njegovega poznavalca ter vedel, kaj je znanje in kaj predmet spoznavanja.
Vsevišnji Gospod je odgovoril: Telo, o Kuntījin sin, se imenuje polje delovanja, kdor pozna telo, pa je poznavalec polja

VERZ 3:
Vedi, o Bharatov potomec, da sem Jaz prav tako poznavalec polja, vendar ne le v enem, temveč v vseh telesih. Imeti znanje pa pomeni poznati naravo telesa in njegovega poznavalca. To je moja sodba.

VERZ 4:
Zdaj ti bom na kratko opisal polje delovanja, njegovo sestavo, spremembe, katerim je podložno, in njegov izvor ter ti pojasnil, kdo je poznavalec polja delovanja in kako vpliva nanj. Prosim te, prisluhni.

VERZ 5:
Polje delovanja in njegovega poznavalca so modreci opisali v različnih vedskih spisih. Posebej podrobno, z razlago vseh vzrokov in posledic, sta predstavljena v Vedānta-sūtri.

VERZ 6-7:
Pet elementov grobe materije, lažni ego, inteligenca, nepojavno, deset čutov in um, pet predmetov čutne zaznave, poželenje, sovraštvo, sreča, nesreča, celota vseh teh, življenjski znaki in prepričanja – vse to so, na kratko, elementi polja delovanja in posledice njihovih medsebojnih vplivov.

VERZ 8-12:
Ponižnost, odsotnost ponosa, nenasilnost, potrpljenje, prostodušnost, služenje verodostojnemu duhovnemu učitelju, čistost, stanovitnost, samoobvladanost, odpovedovanje predmetom čutnega uživanja, odsotnost lažnega ega, zavedanje, da rojstvo, smrt, starost in bolezen prinašajo trpljenje, nenavezanost, neodvisnost od otrok, žene, doma itn., notranje ravnovesje ob prijetnih in neprijetnih dogodkih, neomajno in neskaljeno vdanost Meni, željo po življenju v samoti, odmaknjenost od posvetnih ljudi, zavedanje o pomembnosti samospoznavanja in filozofsko iskanje Absolutne Resnice – to razglašam za znanje, vse drugo pa za nevednost.

VERZ 13:
Zdaj ti bom pojasnil predmet spoznavanja, z razumevanjem katerega boš okusil večnost. Brahman, duh, je brez začetka in je podrejen Meni ter ni ne vzrok ne posledica dogajanja v materialnem svetu.

VERZ 14:
Njegove roke, noge, oči, glave, obrazi in ušesa se širijo vsepovsod. Tako Gospod kot Nadduša prežema vse.

VERZ 15:
Gospod je kot Nadduša praizvor vseh čutov, pa vendar sam nima čutov. Čeprav vzdržuje vsa živa bitja, ni na nič navezan. Nad guṇami materialne narave je in je obenem njihov gospodar.

VERZ 16:
Gospod, Vrhovna Resnica, prebiva zunaj in znotraj vseh živih bitij, tako premičnih kakor nepremičnih. Ker je neotipljiv, Ga z materialnimi čuti ni mogoče zaznati ali spoznati. Čeprav je daleč daleč stran, je obenem tudi blizu vsem.

VERZ 17:
Čeprav je Gospod kot Nadduša navidez razdeljen med vsa živa bitja, je v resnici en sam in nerazdeljen. Vzdrževalec vseh živih bitij je, obenem pa jih tudi uniči in omogoči njihov razvoj.

VERZ 18:
Vir svetlobe vseh sijočih teles je. Nad temo materije je in je nezaznaven. Gospod kot Nadduša je znanje, predmet spoznavanja in cilj znanja. Prebiva v srcu vsakega živega bitja.

VERZ 19:
Tako sem ti na kratko opisal polje delovanja [telo], znanje in predmet spoznavanja. Samo Moji bhakte lahko vse to pravilno razumejo in si tako pridobijo naravo, kakršna je Moja.

VERZ 20:
Vedi, da materialna narava in živa bitja nimajo začetka. Vzrok njihovih preobrazb in izvor materialnih guṇ je materialna narava.

VERZ 21:
Rečeno je, da je narava vzrok vseh materialnih vzrokov in posledic, živo bitje pa vzrok raznovrstnega trpljenja in užitkov, ki jih doživlja v tem svetu.

VERZ 22:
Tako živo bitje v materialnem svetu stopa po poti življenja in uživa tri guṇe materialne narave. Vzrok za to je njegov stik z materialno naravo. V različnih življenjskih vrstah se tako srečuje z dobrim in zlim.

VERZ 23:
V telesu pa je še en, transcendentalni uživalec. To je Gospod, vrhovni lastnik vsega, ki nadzoruje živo bitje in odobri njegova dejanja ter je znan kot Nadduša.

VERZ 24:
Kdor razume to filozofijo, ki razlaga materialno naravo, živo bitje in vzajemno delovanje guṇ narave, bo zagotovo dosegel osvoboditev. Ne bo se znova rodil v tem svetu, ne glede na to, kakšen je njegov sedanji položaj.

VERZ 25:
Nekateri uzrejo Naddušo v sebi z meditacijo, nekateri s pridobivanjem znanja, nekateri pa z delovanjem brez želje po uživanju.

VERZ 26:
So pa tudi taki, ki sicer nimajo duhovnega znanja, kljub temu pa začnejo častiti Vsevišnjega Gospoda, ko slišijo o Njem od drugih. Zaradi želje po poslušanju tistih, ki imajo duhovno znanje, tudi oni zapustijo pot rojstva in smrti.

VERZ 27:
O največji med Bhāratami, vedi, da je vse, kar obstaja, tako premično kot nepremično, le spoj polja delovanja in njegovega poznavalca.

VERZ 28:
Kdor v vsakem telesu vidi Naddušo in individualno dušo ter razume, da duša in Nadduša v uničljivem telesu sami nikoli nista uničeni, vidi stvari take, kakršne so.

VERZ 29:
Kdor vidi, da Nadduša prebiva povsod, brez razlike, v vsakem živem bitju, umu ne da možnosti, da bi mu škodil. Tako doseže transcendentalni cilj.

VERZ 30:
Kdor vidi, da vse dejavnosti v resnici opravlja telo, ki je stvaritev materialne narave, in da sama duša ni dejavna, resnično vidi.

VERZ 31:
Ko razsoden človek ne vidi več razlike med živimi bitji v različnih materialnih telesih in ve, da so živa bitja vsepovsod, doseže spoznanje Brahmana.

VERZ 32:
Tisti, ki so zazrti v večnost, vidijo, da je nesmrtna duša transcendentalna, večna ter onstran guṇ materialne narave. Čeprav je v stiku z materialnim telesom, o Arjuna, ne deluje in se nikoli v nič ne zaplete.

VERZ 33:
Eter je subtilen in se zato ne meša z ničemer, čeprav je vsepovsod. Prav tako se duša z vizijo Brahmana ne meša s telesom, čeprav prebiva v njem.

VERZ 34:
O Bharatov potomec, kakor sonce sámo razsvetljuje vse vesolje, tako utelešeno živo bitje z zavestjo razsvetljuje celo telo.

VERZ 35:
Tisti, ki z očmi znanja vidijo razliko med telesom in poznavalcem telesa ter poznajo metodo, ki omogoča osvoboditev iz materialne narave, dosežejo najvišji cilj.