PRVO POGLAVJE

VERZ 1: Dhṛtarāṣṭra je vprašal: O Sañjaya, kaj so storili moji in Pāṇḍujevi sinovi, potem ko so se željni boja zbrali na romarskem kraju Kurukṣetri?

VERZ 2: Sañjaya je rekel: O kralj, ko je kralj Duryodhana videl vojsko, ki so jo postrojili Pāṇḍujevi sinovi, je odšel k svojemu učitelju in spregovoril.

VERZ 3: O učitelj moj, poglej veliko vojsko Pāṇḍujevih sinov, ki jo je vešče postrojil tvoj bistroumni učenec, Drupadov sin.

VERZ 4: V tej vojski je veliko junaških lokostrelcev, ki so v boju enaki Bhīmi in Arjuni. To so veliki bojevniki Yuyudhāna, Virāṭa, Drupada in drugi.

VERZ 5: Tu so tudi veliki junaki in mogočni borci Dhṛṣṭaketu, Cekitāna, Kāśirāja, Purujit, Kuntibhoja in Śaibya.

VERZ 6: Tu so silni Yudhāmanyu, mogočni Uttamaujā, sin Subhadre, in Draupadījini sinovi. Vsi so veliki bojevniki na bojnih vozovih.

VERZ 7:
O najboljši med brāhmaṇami, rad bi te obvestil tudi o poveljnikih, ki so posebej usposobljeni za vodenje moje vojaške sile.

VERZ 8:
Tukaj so osebnosti, kot si ti, Bhīṣma, Karṇa, Kṛpa, Aśvatthāmā, Vikarṇa in Somadattov sin Bhūriśravā, ki ste vselej zmagoviti v boju.

VERZ 9:
Tu je še veliko drugih junakov, ki so pripravljeni žrtvovati življenje zame. Vsi so dobro oboroženi z raznimi vrstami orožja in obvladajo vojaške veščine.

VERZ 10:
Neizmerno močni smo in uživamo popolno zaščito deda Bhīṣme, moč Pāṇḍav, ki jih skrbno ščiti Bhīma, pa je omejena.

VERZ 11:
Stoječ na posameznih strateških točkah ob vhodu v bojne vrste, morate vsi v celoti podpreti deda Bhīṣmo.

VERZ 12:
Potem je Bhīṣma, veliki junaški očak dinastije Kurujev in ded bojevnikov, v Duryodhanovo veselje zelo glasno zatrobil v svojo školjko, iz katere se je razlegel levjemu rjovenju podoben zvok.

VERZ 13:
Potem so naenkrat zadoneli bobni, školjke, lovski rogovi, trobente in rogovi ter skupaj ustvarili oglušujoč zvok.

VERZ 14:
Na drugi strani sta Gospod Kṛṣṇa in Arjuna na velikem bojnem vozu, v katerega so bili vpreženi beli konji, zatrobila v svoji transcendentalni školjki.

VERZ 15:
Gospod Kṛṣṇa je zatrobil v Svojo školjko Pāñcajanyo, Arjuna v svojo Devadatto, nenasitni jedec Bhīma, izvrševalec herkulskih dejanj, pa v svojo ogromno školjko Pauṇḍro.

VERZ 16-18:
Kralj Yudhiṣṭhira, Kuntījin sin, je zatrobil v svojo školjko Anantavijayo, Nakula in Sahadeva pa sta zatrobila v Sughoṣo in Maṇipuṣpako. O kralj, v svoje školjke so zatrobili tudi veliki lokostrelec kralj Kāśīja, veliki bojevnik Śikhaṇḍī, Dhṛṣṭadyumna, Virāṭa, nepremagljivi Sātyaki, Drupada, Draupadījini sinovi, Subhadrin sin močnih rok in drugi.

VERZ 19:
Zvok školjk je postal oglušujoč. Donel je po nebu in zemlji in pretresel srca Dhṛtarāṣṭrovih sinov.

VERZ 20:
Tedaj je Pāṇḍujev sin Arjuna, stoječ na bojnem vozu, na katerem je vihrala zastava s podobo Hanumāna, vzel v roke svoj lok in se pripravil, da izstreli puščice. O kralj, ko je pogledal Dhṛtarāṣṭrove sinove, razvrščene v bojne vrste, je Gospodu Kṛṣṇi rekel naslednje.

VERZ 21-22:
Arjuna je rekel: O zanesljivi, prosim, odpelji moj bojni voz med obe vojski, da bom lahko videl vse, ki se želijo bojevati in s katerimi se moram spopasti v tej veliki vojni preizkušnji.

VERZ 23:
Naj vidim tiste, ki so se prišli bojevat v želji, da ugodijo Dhṛtarāṣṭrovemu hudobnemu sinu.

VERZ 24:
Sañjaya je rekel: O Bharatov potomec, ko je Gospod Kṛṣṇa slišal te Arjunove besede, je odpeljal sijajni bojni voz med obe vojski.

VERZ 25:
V navzočnosti Bhīṣme, Droṇe in vseh drugih voditeljev sveta je Gospod rekel: Le poglej, Pārtha, vse Kuruje, ki so se zbrali tukaj.

VERZ 26:
Tam, v obeh vojskah, je Arjuna videl svoje očete, stare očete, učitelje, strice, brate, sinove, vnuke, prijatelje, taste in dobrotnike.

VERZ 27:
Ko je Kuntījin sin Arjuna videl vse te prijatelje in sorodnike, ga je preplavilo usmiljenje in izgovoril je naslednje besede.

VERZ 28:
Arjuna je rekel: Dragi moj Kṛṣṇa, ko vidim pred seboj prijatelje in sorodnike v takem borbenem duhu, čutim, kako mi udi drhtijo in kako se mi usta sušijo.

VERZ 29:
Célo telo mi drhti, lasje se mi ježijo, lok Gāṇḍīva mi drsi iz rok in koža mi gori.

VERZ 30:
Ne morem več stati tukaj. Izgubljam oblast nad seboj in sem popolnoma zmeden. Samo vzroke za nesrečo vidim, o Kṛṣṇa, ki si ubil demona Keśīja.

VERZ 31:
Ne vem, kaj dobrega bi lahko sledilo poboju lastnih sorodnikov v tej bitki, dragi moj Kṛṣṇa, pa tudi zmage, kraljestva in sreče, ki bi jih prineslo tako dejanje, si ne želim.

VERZ 32-35:
O Govinda, čemu nam bodo kraljestvo, sreča in celo življenje samo, če so tisti, za katere bi si vse to lahko želeli, postrojeni na tem bojišču? O Madhusūdana, zakaj naj bi si želel ubiti učitelje, očete, sinove, stare očete, strice, taste, vnuke, svake in druge sorodnike, ki stojijo pred menoj in so se pripravljeni odreči življenju in imetju, čeprav vem, da sicer oni utegnejo ubiti mene? O vzdrževalec vseh živih bitij, nisem se pripravljen bojevati z njimi niti v zameno za vse tri svetove, kaj šele, če dobim za to samo planet Zemljo. Kakšno zadovoljstvo nam bo prinesla smrt Dhṛtarāṣṭrovih sinov?

VERZ 36:
Če pobijemo take napadalce, bomo zabredli v greh. Zatorej ni prav, da ubijemo Dhṛtarāṣṭrove sinove in svoje prijatelje. Kaj bomo imeli od tega, o Kṛṣṇa, mož boginje sreče, in kako bomo lahko srečni, če pobijemo lastne sorodnike?

VERZ 37-38:
O Janārdana, tem možem, katerih srca so polna pohlepa, se pobiti družino in prepirati se s prijatelji ne zdi nič slabega, ampak zakaj naj bi mi, ki vemo, da je uničiti družino zločin, zakrivili taka grešna dejanja?

VERZ 39:
Z uničenjem dinastije je izgubljena večna družinska tradicija, zato postanejo preostali družinski člani brezbožni.

VERZ 40:
O Kṛṣṇa, kadar v družini prevlada brezbožnost, postanejo ženske nečiste, zaradi pokvarjenosti žensk, o Vṛṣṇijev potomec, pa se rojeva nezaželeno potomstvo.

VERZ 41:
Porast nezaželenega prebivalstva zagotovo prinese peklensko življenje tako družini kakor tudi tistim, ki uničujejo družinsko tradicijo. Predniki takih izprijenih družin padejo s svojega položaja, saj jim nihče več ne daruje hrane in vode.

VERZ 42:
Zaradi zlih del tistih, ki uničujejo družinsko tradicijo in so tako vzrok rojevanja nezaželenih otrok, propadajo stanovske dejavnosti in dejavnosti, namenjene družinski blaginji.

VERZ 43:
O Kṛṣṇa, vzdrževalec ljudi, od tistih iz nasledstva duhovnih učiteljev sem slišal, da uničevalci družinskih tradicij zmeraj prebivajo v peklu.

VERZ 44:
Ojoj, zares čudno je, da se pripravljamo na tako zelo grešna dejanja. Gnani od želje po uživanju kraljevske sreče, nameravamo pobiti lastne sorodnike.

VERZ 45:
Bolje bi bilo, da se ne upiram in pustim, da me Dhṛtarāṣṭrovi oboroženi sinovi neoboroženega ubijejo na bojišču.

VERZ 46:
Sañjaya je rekel: Ko je Arjuna na bojnem vozu sredi bojišča izgovoril te besede, je odložil lok in puščice ter sedel, njegov um pa je preplavila žalost.