ŠESTO POGLAVJE

VERZ 1:
Vsevišnji Gospod je rekel: Kdor ni navezan na sadove svojega dela in deluje iz dolžnosti, živi v odpovedi in je pravi mistik, kdor ne prižiga ognja in ne opravlja svojih dolžnosti, pa ne.

VERZ 2:
O Pāṇḍujev sin, vedi, da je odpovedovanje enako yogi ali povezovanju z Vsevišnjim, kajti nihče ne more postati yogī, če se ne odpove želji po čutnem uživanju.

VERZ 3:
Rečeno je, da je za začetnika v osemstopenjski yogi sredstvo za napredovanje delovanje, za naprednega v yogi pa opustitev materialnega delovanja.

VERZ 4:
Za naprednega v yogi velja, kdor se je odpovedal vsem materialnim željam in ne deluje za zadovoljstvo čutov niti z željo po uživanju sadov dela.

VERZ 5:
Človek se mora s pomočjo uma odrešiti, ne pa pogubiti. Um je lahko prijatelj pogojene duše, lahko pa tudi njen sovražnik.

VERZ 6:
Če človek obvlada um, najde v njem najboljšega prijatelja, če tega ne zmore, pa ima v njem še naprej največjega sovražnika.

VERZ 7:
Kdor je obvladal um, je že dosegel Naddušo, saj je našel mir. Tak človek ne vidi razlike med srečo in nesrečo, toploto in mrazom ter častjo in sramoto.

VERZ 8:
Za tistega, ki ima teoretično in praktično znanje ter je zato popolnoma zadovoljen, je rečeno, da je dosegel samospoznanje, in se imenuje yogī [ali mistik]. Tak človek je na transcendentalni ravni in je samoobvladan. Prod, kamenje in zlato imajo v njegovih očeh enako vrednost.

VERZ 9:
Za še naprednejšega velja, kdor ne dela razlik med poštenimi dobrotniki, ljubečimi dobronamerniki, nevtralnimi, posredniki, zavistneži, prijatelji in sovražniki ter pobožnimi in grešnimi.

VERZ 10:
Delovanje telesa, uma in duše transcendentalista mora biti zmeraj povezano z Vsevišnjim. Transcendentalist mora brez želja in ne da bi si kar koli lastil živeti na samotnem mestu in ves čas pazljivo obvladovati um.

VERZ 11-12:
Kdor želi vaditi yogo, mora oditi na samoten kraj, razprostreti po tleh travo kuśa ter jo prekriti z jelenjo kožo in mehko tkanino. Sedišče ne sme biti ne previsoko ne prenizko in mora biti na svetem mestu. Yogī mora potem nepremično sedeti na njem in vaditi yogo. Obvladati mora um, čute in delovanje ter osredotočiti um na eno točko. Tako očisti svoje srce.

VERZ 13-14:
Yogī mora sedeti vzravnano, tako da so njegovo telo, vrat in glava v ravni črti, in mora neprenehoma strmeti v konico nosu. Z nevznemirjenim, obvladanim umom, neustrašen in popolnoma spolno vzdržen, mora v srcu meditirati o Meni in Me sprejeti za končni cilj življenja.

VERZ 15:
Mistični transcendentalist, čigar telo, um in dejanja so zmeraj obvladani, konča bivanje v materialnem svetu in doseže Božje kraljestvo [Kṛṣṇovo prebivališče].

VERZ 16:
O Arjuna, človek ne more postati yogī, če jé preveč ali premalo, če spi preveč ali pa če ne spi dovolj.

VERZ 17:
Kdor je zmeren v jedi, spanju, zabavi in delu, se lahko posveti vadbi yoge in se tako reši materialnega trpljenja.

VERZ 18:
Za yogīja, ki z vadbo yoge obvlada dejavnosti uma in se osvobojen sleherne materialne želje ustali v transcendenci, je rečeno, da je neomajen v yogi.

VERZ 19:
Kakor plamen svetilke v brezvetrju ne plapola, tako je transcendentalist obvladanega uma zmeraj stanoviten v meditaciji o transcendentalni Vrhovni Duši.

VERZ 20-23:
Ko človek, ki vadi yogo, doseže popolnost, imenovano trans ali samādhi, se povsem vzdrži materialnih umskih dejavnosti. Na tej stopnji lahko s čistim umom vidi Vrhovni Jaz ter uživa in se radosti v Njem. Tako radosten uživa brezmejno transcendentalno srečo, ki jo doživlja s transcendentalnimi čuti. Nikoli se ne oddalji od resnice in meni, da ni večjega dobitka. V takem stanju ga niti največje težave ne morejo omajati. Tak yogī je resnično osvobojen vsega trpljenja, ki se poraja ob stiku z materijo.

VERZ 24:
Človek mora vaditi yogo z odločnostjo in vero ter ne sme skreniti z izbrane poti. Zavreči mora vse materialne želje, ki se porodijo v umu, in tako z umom z vseh strani obvladovati čute.

VERZ 25:
Postopoma, korak za korakom, mora s pomočjo inteligence, ki jo podpira trdno prepričanje, doseči trans. Um mora osredotočiti na Vrhovno Dušo in ne sme misliti na nič drugega.

VERZ 26:
Kadar koli um zaradi svoje nemirne in nestanovitne narave odtava, ga mora yogī znova obvladati.

VERZ 27:
Yogī, ki osredotoči um Name, doseže najvišjo popolnost transcendentalne sreče. Ker se dvigne nad guṇo strasti in spozna, da se kvalitativno ne razlikuje od Vsevišnjega, je osvobojen posledic vseh svojih preteklih dejanj.

TEXT 28:
Samoobvladan človek, ki stalno vadi yogo, se očisti vseh materialnih nečistoč in v ljubečem transcendentalnem služenju Gospodu doseže najvišjo stopnjo popolne sreče.

VERZ 29:
Pravi yogī Me vidi v vseh živih bitjih in vsako živo bitje vidi v Meni. Zares, kdor je dosegel samospoznanje, povsod vidi Mene, istega Vsevišnjega Gospoda.

VERZ 30:
Za tistega, ki Me vidi povsod in vse vidi v Meni, nisem nikoli izgubljen in tudi on ni nikoli izgubljen Zame.

VERZ 31:
Tak yogī, ki z ljubeznijo in vdanostjo služi Nadduši, vedoč, da se Nadduša ne razlikuje od Mene, ostane zmeraj, v vseh okoliščinah povezan z Menoj.

VERZ 32:
O Arjuna, popoln yogī je tisti, ki ob primerjavi drugih živih bitij s samim seboj vidi, da so si vsa enaka tako v sreči kot v nesreči.

VERZ 33:
Arjuna je rekel: O Madhusūdana, sistem yoge, ki si ga na kratko opisal, se mi zdi nepraktičen in neizvedljiv, kajti um je nemiren in nestanoviten.

VERZ 34:
Um je nemiren, vihrav, uporen in zelo močan, o Kṛṣṇa, in mislim, da ga je ukrotiti težje kakor obvladati veter.

VERZ 35:
Gospod Śrī Kṛṣṇa je rekel: O Kuntījin sin močnih rok, nemirni um je nedvomno zelo težko ukrotiti, toda s primerno vadbo in nenavezanostjo je to vendarle mogoče.

VERZ 36:
Človek z neobrzdanim umom bo težko dosegel samospoznanje, tistemu, ki je um obvladal in si na pravilen način prizadeva doseči cilj, pa je uspeh zagotovljen. To je Moja sodba.

VERZ 37:
Arjuna je vprašal: O Kṛṣṇa, kakšna je usoda neuspešnega transcendentalista, ki se sprva z vero posveti procesu samospoznavanja, kasneje pa ga opusti, ker ga pritegne materialni svet, in ne doseže popolnosti yoge?

VERZ 38:
O Kṛṣṇa močnih rok, mar tak človek, ki zmeden zaide s transcendentalne poti, ne doživi tako duhovnega kakor materialnega neuspeha in je izgubljen kot odtrgan oblak, ki nikjer ne najde pribežališča?

VERZ 39:
To je dvom, ki me muči, o Kṛṣṇa, zato Te prosim, da ga popolnoma razpršiš. Nihče razen Tebe ga ne more odgnati.

VERZ 40:
Vsevišnji Gospod je rekel: O Pṛthin sin, transcendentalist, ki se je posvetil srečo prinašajočim dejavnostim, ne propade ne v tem ne v naslednjem življenju. Tistega, ki dela dobro, prijatelj Moj, nikoli ne premaga zlo.

VERZ 41:
Yogī, ki ni dosegel popolnosti, se po mnogih mnogih letih uživanja na planetih pobožnih živih bitij rodi v družini pobožnih ljudi ali pa bogatih aristokratov.

VERZ 42:
Lahko pa se [če je padel po dolgotrajni vadbi yoge] rodi v družini transcendentalistov, obdarjenih z veliko modrostjo. V tem svetu redko kdo dobi tako priložnost.

VERZ 43:
Kdor se rodi v taki družini, oživi božansko zavest, ki jo je imel v prejšnjem življenju, o Kurujev potomec, in se znova posveti yogi, da bi dosegel popolnost.

VERZ 44:
Zaradi božanske zavesti iz prejšnjega življenja ga spontano pritegne yoga, ne da bi si posebej prizadeval za to. Takega vedoželjnega transcendentalista ne zanimajo obredi, ki jih priporočajo sveti spisi.

VERZ 45:
Ko se tak yogī, ki si iskreno prizadeva nadalje napredovati, popolnoma očisti, po mnogih mnogih življenjih vadbe yoge nazadnje doseže popolnost in s tem najvišji cilj življenja.

VERZ 46:
Yogī je večji od asketa, večji od empirika in večji od tistega, ki opravlja obrede in žrtvovanja, katerih cilj je materialna sreča. Zato, o Arjuna, bodi v vseh okoliščinah yogī.

VERZ 47:
Od vseh yogījev pa je največji tisti, ki ima veliko vero, ki zmeraj misli Name ter Mi služi z ljubeznijo in vdanostjo. Tak yogī je najintimneje povezan z Menoj v yogi. To je Moja sodba.