TRETJE POGLAVJE

VERZ 1:
Arjuna je vprašal: O Janārdana, o Keśava, zakaj hočeš, da se bojujem v tej strašni vojni, če pa misliš, da je duhovno spoznavanje boljše od delovanja za čutno uživanje?

VERZ 2:
Tvoja dvoumna navodila so mi zmedla inteligenco. Prosim Te, da mi zato dokončno poveš, kaj je najbolje zame.

VERZ 3:
Gospod Kṛṣṇa, Vsevišnja Božanska Osebnost, je rekel: O brezgrešni Arjuna, povedal sem ti že, da obstajata dve vrsti ljudi, ki si prizadevajo spoznati svojo pravo naravo. Eni bi jo radi spoznali z empiričnim filozofskim razmišljanjem, drugi pa z vdanim služenjem.

VERZ 4:
Če človek zgolj preneha delovati, se s tem ne osvobodi posledic svojih dejanj, samo odpovedovanje pa ga prav tako ne pripelje do popolnosti.

VERZ 5:
Vsakdo je prisiljen delovati skladno z lastnostmi, ki si jih je pridobil zaradi vpliva guṇ materialne narave, zato ne more biti nihče niti za trenutek nedejaven.

VERZ 6:
Kdor obvladuje čute za delovanje, vendar se z umom zadržuje na predmetih čutne zaznave, vsekakor slepi samega sebe in velja za dvoličneža.

VERZ 7:
Veliko boljši je, kdor je iskren in poskuša z umom obvladati čute za delovanje ter se brez navezanosti posveti karma-yogi [po načelih zavesti Kṛṣṇe].

VERZ 8:
Opravljaj svojo dolžnost, saj je takšno delovanje boljše od nedelovanja. Kdor ne dela, ne more niti vzdrževati svojega materialnega telesa.

VERZ 9:
Delo je treba opravljati kot žrtvovanje Viṣṇuju, sicer je vzrok ujetosti v materialni svet. Opravljaj predpisane dolžnosti v Njegovo zadovoljstvo, o Kuntījin sin. Tako boš zmeraj prost.

VERZ 10:
Na začetku stvarjenja je Gospod, gospodar vseh živih bitij, ustvaril žrtvovanja Viṣṇuju ter generacije ljudi in polbogov. Blagoslovil jih je z besedami: „Bodite srečni s to yajño [žrtvovanjem], kajti če jo boste opravljali, vam bo podarila vse, kar potrebujete, da bi lahko srečno živeli in dosegli osvoboditev.“

VERZ 11:
„Polbogovi, zadovoljeni z žrtvovanji, vas bodo blagoslovili, sodelovanje med ljudmi in polbogovi pa bo vsem prineslo blaginjo.“

VERZ 12:
„Polbogovi, zadolženi za oskrbo z različnimi življenjskimi potrebščinami, vam bodo, zadovoljeni z opravljanjem yajñij, dali vse, kar potrebujete. Toda kdor uživa take darove, ne da bi jih najprej ponudil polbogovom, je nedvomno tat.“

VERZ 13:
„Gospodovi bhakte so odrešeni vseh grehov, saj jedo hrano, ki jo najprej darujejo v žrtvovanju. Tisti, ki pripravljajo hrano za lastno čutno uživanje, pa jedo samo greh.“

VERZ 14:
Vsa živa bitja dobivajo potrebno energijo iz žita, ki raste zaradi dežja. Dež pride od opravljanja yajñe [žrtvovanja], yajña pa je sad predpisanih dolžnosti.

VERZ 15:
Pravilno delovanje je predpisano v Vedah, te pa se pojavijo neposredno iz Vsevišnje Božanske Osebnosti. Vsepričujoči transcendentalni Gospod je torej večno prisoten v žrtvovanjih.

VERZ 16:
Dragi Moj Arjuna, kdor dobi telo človeka in ne opravlja v Vedah predpisanega cikla žrtvovanj, vsekakor živi zelo grešno. Tak človek, ki živi samo za zadovoljstvo svojih čutov, živi zaman.

VERZ 17:
Kdor uživa v jazu in je življenje posvetil samospoznavanju ter najde popolno zadovoljstvo v samem sebi, pa nima nobene dolžnosti.

VERZ 18:
Kdor je dosegel samospoznanje, opravlja predpisane dolžnosti brez posebnega namena, obenem pa nima razloga, da jih ne bi opravljal. Tak človek ni več odvisen od nobenega drugega živega bitja.

VERZ 19:
Delovati je treba torej iz dolžnosti in brez navezanosti na sadove dela, kajti z delovanjem brez navezanosti človek doseže Vsevišnjega.

VERZ 20:
Kralji, kakršen je bil Janaka, so dosegli popolnost zgolj z opravljanjem predpisanih dolžnosti. Zato tudi ti opravi svoje delo in tako pouči ljudi.

VERZ 21:
Kar koli stori velik človek, navadni ljudje posnemajo. Zgledu, ki ga da s svojim delovanjem, sledi ves svet.

VERZ 22:
O Pṛthin sin, v vseh treh planetnih sistemih ni dela, ki bi bilo predpisano Zame. Ničesar Mi ne primanjkuje in ničesar ne potrebujem, pa kljub temu opravljam predpisane dolžnosti.

VERZ 23:
Če namreč ne bi vselej skrbno opravljal predpisanih dolžnosti, o Pārtha, bi šli vsi ljudje gotovo po Moji poti.

VERZ 24:
Če ne bi izpolnjeval predpisanih dolžnosti, bi vsi svetovi propadli. Bil bi vzrok rojevanja nezaželenega prebivalstva in bi tako skalil mir vseh živih bitij.

VERZ 25:
Medtem ko nevedni ljudje opravljajo predpisane dolžnosti, da bi uživali njihove sadove, učeni prav tako delujejo, vendar brez navezanosti, da bi tako vodili ljudi po pravi poti.

VERZ 26:
Da učen človek ne bi vznemiril nevednih ljudi, navezanih na sadove opravljanja svojih dolžnosti, jih ne sme spodbujati k temu, da prenehajo delovati, temveč jih mora, delujoč v duhu vdanosti, zaposliti z najrazličnejšimi dejavnostmi [da bi postopoma razvili zavest Kṛṣṇe].

VERZ 27:
Duhovna duša, zmedena zaradi vpliva lažnega ega, misli, da je vršilec dejanj, katera v resnici opravljajo tri guṇe materialne narave.

VERZ 28:
O Arjuna močnih rok, kdor pozna Absolutno Resnico, se ne prepušča čutom in čutnemu uživanju, saj dobro pozna razliko med delovanjem z vdanostjo in delovanjem, katerega cilj so čutni užitki.

VERZ 29:
Nevedni ljudje, zmedeni zaradi guṇ materialne narave, se povsem posvetijo materialnim dejavnostim in se navežejo na materialne stvari. Čeprav zaradi pomanjkanja znanja opravljajo nižje dolžnosti, jih modri ne bi smeli vznemirjati.

VERZ 30:
O Arjuna, ne prepusti se letargiji, temveč posveti vsa svoja dejanja Meni in se bojuj s popolnim znanjem o Meni, brez želje po dobičku in ne da bi si kar koli lastil.

VERZ 31:
Tisti, ki opravljajo svoje dolžnosti po Mojih navodilih ter se zvesto in brez kljubovanja ravnajo po Mojem nauku, se rešijo vezi uživanju namenjenega delovanja.

VERZ 32:
Tisti, ki iz ošabnosti omalovažujejo te nauke in se jih ne držijo, pa so oropani vsega znanja in neumni, njihova prizadevanja, da bi dosegli popolnost, pa so obsojena na neuspeh.

VERZ 33:
Celo učen človek deluje skladno s svojo naravo, kajti vsakdo se ravna po naravi, ki si jo je pridobil pod vplivom treh guṇ. Kaj je mogoče doseči z zatajevanjem?

VERZ 34:
Obstajajo pravila, ki omejujejo navezanost čutov na predmete čutne zaznave in njihovo odbojnost do le-teh. Človek ne bi smel priti pod oblast take navezanosti in odbojnosti, saj sta oviri na poti samospoznavanja.

VERZ 35:
Veliko bolje je opravljati svoje dolžnosti, četudi nepopolno, kakor pa popolno opravljati dolžnosti koga drugega. Bolje je umreti pri opravljanju lastne dolžnosti, kakor pa opravljati dolžnosti drugih, kajti hoditi po tuji poti je nevarno.

VERZ 36:
Arjuna je vprašal: O Vṛṣṇijev potomec, kaj človeka pripravi do tega, da greši celo proti svoji volji, kakor da je prisiljen k temu?

VERZ 37:
Vsevišnji Gospod je rekel: To je samo poželenje, Arjuna, ki se rodi iz stika z materialno guṇo strasti in se kasneje preobrazi v jezo ter je vseuničujoči grešni sovražnik sveta.

VERZ 38:
Kakor je ogenj prekrit z dimom, ogledalo s prahom, zarodek pa z maternico, tako je živo bitje bolj ali manj prekrito s poželenjem.

VERZ 39:
Čisto zavest modrega živega bitja tako prekrije njegov večni sovražnik, poželenje, ki plamti kakor ogenj in ga ni mogoče nikoli potešiti.

VERZ 40:
Čuti, um in inteligenca so sedež poželenja. Preko njih poželenje zbega živo bitje, saj prekrije njegovo pravo znanje.

VERZ 41:
Zato, o Arjuna, največji med Bharatami, na samem začetku obvladaj čute in tako premagaj največje zlo [poželenje] ter ubij tega uničevalca znanja in samospoznanja.

VERZ 42:
Čuti za delovanje so nad mrtvo materijo, um je nad čuti, inteligenca je nad umom, duša pa je celo nad inteligenco.

VERZ 43:
O Arjuna močnih rok, ko človek spozna, da je nad materialnimi čuti, umom in inteligenco, mora z razsodno duhovno inteligenco [zavestjo Kṛṣṇe] umiriti um in tako z duhovno močjo premagati svojega nenasitnega sovražnika – poželenje.