ENAJSTO POGLAVJE

VERZ 1:
Arjuna je rekel: Zdaj, ko sem slišal najzaupnejše duhovno znanje, ki si mi ga milostno razodel, je moja iluzija razpršena.

VERZ 2:
O lotosooki, slišal sem Tvoj podroben opis nastanka in uničenja vseh živih bitij ter spoznal Tvoje neizmerno veličastje.

VERZ 3:
O največja med vsemi osebnostmi, o Vsevišnji Gospod, čeprav Te vidim v Tvojem izvornem telesu, katerega si mi sam opisal, bi rad videl Tvojo podobo, v kateri si vstopil v materialno vesolje.

VERZ 4:
Če misliš, da sem sposoben uzreti Tvoje kozmično telo, o Gospod, gospodar vseh mističnih moči, potem mi, prosim, pokaži ta brezmejni kozmični Jaz.

VERZ 5:
Vsevišnji Gospod je rekel: Dragi Arjuna, o Pṛthin sin, poglej zdaj Moje veličastje – stotine tisočev Mojih božanskih mnogobarvnih podob.

VERZ 6:
O največji med Bhāratami, poglej raznolike podobe Āditij, Vasujev, Ruder, Aśvinī-kumār in vseh drugih polbogov. Oglej si premnoga čudesa, katerih ni še nihče videl ali slišal zanje.

VERZ 7:
O Arjuna, vse, kar si želiš videti, lahko v trenutku uzreš v tem Mojem telesu. Kozmično telo ti lahko razodene vse, kar bi rad videl zdaj ali pa bi si zaželel videti v prihodnosti. Vse, premično in nepremično, je tukaj, na enem mestu.

VERZ 8:
Ker pa Me ne moreš videti z očmi, kakršne imaš zdaj, ti dajem božanski vid. Poglej Mojo mistično moč!

VERZ 9:
Sañjaya je rekel: O kralj, to rekoč, je vrhovni gospodar vseh mističnih moči, Božanska Osebnost, pokazal Arjuni Svoje kozmično telo.

VERZ 10-11:
V Gospodovem kozmičnem telesu je Arjuna videl nešteto ust, nešteto oči in nešteto osupljivih prizorov. Gospod, ki Ga je krasilo mnogo sijajnih okrasov, je držal razne vrste božanskega orožja, pripravljenega, da ga uporabi. Njegovo telo, ovenčano s čudovitimi kitami cvetja, je bilo odeto v prelepa oblačila in premazano z mnogimi izbranimi dišavami. Vse je bilo čudežno, blesteče, brezmejno, vseprežemajoče.

VERZ 12:
Če bi na nebu hkrati vzšlo na stotine tisočev sonc, bi bila njihova svetloba morda podobna sijaju, ki se je širil iz kozmičnega telesa Vrhovne Osebe.

VERZ 13:
Tedaj je Arjuna v Gospodovem kozmičnem telesu uzrl brezmejno vesolje, ki ga je videl na enem mestu, čeprav je razdeljeno na tisoče in tisoče delov.

VERZ 14:
Arjuna je zatem zmeden, osupel in naježene kože spoštljivo priklonil glavo ter s sklenjenimi rokami začel moliti k Vsevišnjemu Gospodu.

VERZ 15:
Arjuna je rekel: Dragi Gospod Kṛṣṇa, v Tvojem telesu vidim zbrane vse polbogove in razna druga živa bitja. Vidim Brahmo, sedečega na lotosovem cvetu, pa tudi Śivo ter vse modrece in božanske kače.

VERZ 16:
O gospodar univerzuma, v Tvojem kozmičnem telesu vidim množico rok, trebuhov, ust in oči, ki se razprostirajo vsepovsod, brez meja. Ne vidim Ti ne konca, ne sredine, ne začetka.

VERZ 17:
Zelo težko je zreti v to Tvojo podobo, saj jo z vseh strani obdaja slepeč sijaj, podoben plamenečemu ognju ali brezmejni svetlobi sonca. Pa vendar vsepovsod vidim ta bleščeči lik s kronami na glavah ter z žezli in diski v rokah.

VERZ 18:
Ti si najvišji, glavni cilj in poslednje počivališče univerzuma. Neizčrpen in najstarejši si. Ti si zaščitnik večne religije in Božanska Osebnost. O tem sem popolnoma prepričan.

VERZ 19:
Brez začetka, sredine in konca si. Tvoje veličastje je brezmejno. Nešteto rok imaš, sonce in mesec pa sta Tvoji očesi. Vidim, kako iz Tvojih ust bruha plameneč ogenj in kako s Svojim sijajem sežigaš cel univerzum.

VERZ 20:
Čeprav si en sam, se razprostiraš čez nebo, planete in ves vmesni prostor. O veliki Gospod, ob pogledu na to čudežno in strašno podobo vsi planetni sistemi vztrepetajo.

VERZ 21:
Vsi polbogovi se Ti predajajo in vstopajo Vate. Nekateri od njih Ti s sklenjenimi rokami prestrašeni posvečajo molitve. Množice velikih modrecev in popolnih bitij vzklikajo: „Naj bo mir!“ in molijo k Tebi, pojoč vedske himne.

VERZ 22:
Vse emanacije Śive, pa tudi Āditye, Vasuji, Sādhye, Viśvedeve, oba Aśvīja, Maruti, predniki, gandharve, yakṣe, asure in polbogovi, ki so dosegli popolnost, Te gledajo z velikim začudenjem.

VERZ 23:
O Gospod močnih rok, vsi planeti in polbogovi, ki prebivajo na njih, trepetajo ob pogledu na Tvojo velikansko podobo, njene številne obraze, oči, roke, stegna, noge, trebuhe in strašne zobe. In kakor oni, trepečem tudi jaz.

VERZ 24:
O vsepričujoči Viṣṇu, ko Te gledam, kako se v različnih bleščečih barvah dotikaš neba, ko gledam Tvoja zevajoča usta in ogromne žareče oči, me preveva strah in ne morem ohraniti stanovitnosti ter mirnega uma.

VERZ 25:
O Bog vseh bogov, o zavetje svetov, prosim Te, bodi milosten do mene. Ob pogledu na Tvoje plameneče, smrtonosne obraze in strašne zobe sem izgubil razsodnost. Kamor koli se ozrem, sem zmeden.

VERZ 26-27:
Vidim, kako vsi Dhṛtarāṣṭrovi sinovi, kralji, ki so stopili na njihovo stran, pa tudi Bhīṣma, Droṇa, Karṇa in naši vojaški poveljniki hitijo v Tvoja strašna usta. Vidim, kako so nekateri od njih z zdrobljenimi glavami ujeti med Tvoje zobe.

VERZ 28:
Kakor se rečni valovi spuščajo v ocean, tako vsi ti veliki bojevniki goreči izginjajo v Tvojih ustih.

VERZ 29:
Vidim, kako vsi ljudje z veliko hitrostjo vstopajo v Tvoja usta, kakor se nočni metulji zaganjajo v plameneč ogenj, v katerem izgubijo življenje.

VERZ 30:
O Viṣṇu, vidim, kako s Svojimi plamenečimi usti na vseh straneh požiraš ljudi. S Svojim sijajem napolnjuješ celo vesolje in širiš zastrašujoče, žgoče žarke.

VERZ 31:
O gospodar polbogov, ki vzbujaš grozo, prosim Te, povej mi, kdo si. Spoštljivo se Ti priklanjam in Te prosim za milost. Prvobitni Gospod si in rad bi Te spoznal, saj ne vem, kakšno je Tvoje poslanstvo.

VERZ 32:
Vsevišnji Gospod je rekel: Jaz sem čas, veliki uničevalec svetov, in prišel sem, da pokončam vse ljudi. Vsi vojaki obeh vojska razen vas [Pāṇḍav] bodo ubiti na bojišču.

VERZ 33:
Zatorej vstani! Pripravi se za boj in si pridobi slavo. Premagaj sovražnike in uživaj cvetoče kraljestvo. Jaz sem jih že pobil in ti, Savyasācī, si lahko le orodje v bitki.

VERZ 34:
Droṇo, Bhīṣmo, Jayadratho, Karṇo in druge velike bojevnike sem pogubil že Jaz. Zato jih pobij in se ne vznemirjaj. Samo bojuj se in premagal boš vse svoje sovražnike.

VERZ 35:
Sañjaya je rekel Dhṛtarāṣṭri: O kralj, ko je Arjuna slišal besede Vsevišnje Božanske Osebnosti, je trepetaje sklenil roke in se začel spoštljivo priklanjati Gospodu. Z glasom, drhtečim od strahu, je Gospodu Kṛṣṇi rekel sledeče.

VERZ 36:
Arjuna je rekel: O gospodar čutov, ko se zasliši Tvoje ime, svet preplavi radost, in tako se vsakdo naveže Nate. Tisti, ki so dosegli popolnost, se Ti priklanjajo z velikim spoštovanjem, demoni pa v strahu bežijo na vse strani. In tako je tudi prav.

VERZ 37:
O veliki, ki presegaš samega Brahmo, Ti si prvotni stvarnik. Zakaj Ti potem ne bi izkazali spoštovanja? O brezmejni, o Bog vseh bogov in zatočišče univerzuma! Ti si neuničljivi vir in vzrok vseh vzrokov ter si onstran materialnega sveta.

VERZ 38:
Ti si izvorni Vsevišnji Gospod, najstarejša osebnost in končno počivališče materialnega vesolja. Vse veš in si vse, kar je mogoče spoznati. Ti si najvišje zatočišče, kjer ni vpliva guṇ materialne narave. O brezmejni! Prisoten si vsepovsod v materialnem vesolju!

VERZ 39:
Ti si zrak in vrhovni upravitelj! Ogenj, voda in mesec si! Ti si Brahmā, prvo živo bitje v univerzumu, in praded. Zato se Ti tisočkrat, znova in znova, spoštljivo priklanjam!

VERZ 40:
Priklanjam se pred Teboj in za Teboj, priklanjam se Ti z vseh strani! O neizmerno močni, Ti si gospodar brezmejne energije. Vsepričujoč si, zato si vse!

VERZ 41-42:
Imel sem Te za prijatelja in Te nepremišljeno nagovarjal z „O Kṛṣṇa“, „O Yādava“, „O prijatelj moj“, ne da bi poznal Tvojo veličino. Prosim Te, oprosti mi vse, kar sem storil iz neumnosti ali pa iz ljubezni. Kadar sva se zabavala, ležala na isti postelji, sedela ali obedovala, včasih sama, včasih pa skupaj z mnogimi prijatelji, sem bil s svojimi šaljivimi besedami večkrat nespoštljiv do Tebe. O neizmerni, prosim Te, odpusti mi vse te žalitve.

VERZ 43:
Ti si oče celega materialnega vesolja, vsega premičnega in nepremičnega v njem. Ti si njegov čaščeni gospodar in najvišji duhovni učitelj. Nihče Ti ni enak in nihče Te ne presega. Kdo v vseh treh svetovih bi bil lahko potem večji od Tebe, o brezmejno močni Gospod?

VERZ 44:
Ti si Vsevišnji Gospod in častiti bi Te morala vsa živa bitja. Zato v znak spoštovanja padam pred Tebe in Te prosim za milost. Kakor oče mirno prenaša predrznost sina, prijatelj nespoštljivost prijatelja, žena pa preveliko domačnost moža, tako tudi Ti, prosim, spreglej žalitve, ki sem jih morda storil.

VERZ 45:
Ob pogledu na Tvoje kozmično telo, ki ga nisem videl nikoli prej, sem radosten, hkrati pa je moj um vznemirjen od strahu. Zato Te prosim, o gospodar polbogov in prebivališče univerzuma, da mi izkažeš Svojo milost in znova stopiš predme v podobi Božanske Osebnosti.

VERZ 46:
O kozmični lik, o Gospod s tisoč rokami, rad bi videl Tvojo štiriroko podobo s krono na glavi ter z žezlom, diskom, školjko in lotosovim cvetom v rokah. Zelo si Te želim videti takšnega.

VERZ 47:
Vsevišnji Gospod je rekel: Dragi Moj Arjuna, po Svoji notranji energiji sem ti z zadovoljstvom pokazal vrhovno kozmično telo v materialnem svetu. Nihče pred teboj še ni videl te izvorne, brezmejne podobe, polne slepečega sijaja.

VERZ 48:
O največji med bojevniki Kurujev, nihče pred teboj še ni videl tega kozmičnega telesa, kajti v tej podobi Me v materialnem svetu ni mogoče uzreti ne s proučevanjem Ved, ne z opravljanjem žrtvovanj, ne z dajanjem miloščine, ne s pobožnimi dejanji, niti s strogo askezo.

VERZ 49:
Ob pogledu na Mojo zastrašujočo podobo si postal nemiren in zmeden. Naj bo zdaj konec tega. Bhakta Moj, bodi znova popolnoma nevznemirjen. Zdaj Me lahko mirnega uma vidiš v podobi, v kateri si Me želel videti.

VERZ 50:
Sañjaya je rekel Dhṛtarāṣṭri: To rekoč, se je Kṛṣṇa, Vsevišnja Božanska Osebnost, pojavil pred Arjuno v štiriroki podobi, nazadnje pa še v Svoji podobi z dvema rokama, in tako opogumil prestrašenega Arjuno.

VERZ 51:
Ko je Arjuna videl Kṛṣṇo v Njegovi izvorni podobi, je rekel: O Janārdana, zdaj, ko vidim Tvojo prečudovito človeško podobo, je moj um miren in znova sem v svojem prejšnjem stanju.

VERZ 52:
Vsevišnji Gospod je rekel: Dragi Moj Arjuna, takega, kakršnega Me vidiš zdaj, Me je zelo težko uzreti. Celo polbogovi nenehno iščejo priložnost, da bi Me videli v tej podobi, ki jim je tako pri srcu.

VERZ 53:
Podobe, ki jo vidiš s svojimi transcendentalnimi očmi, ni mogoče uzreti zgolj s proučevanjem Ved, s strogo askezo, z dajanjem miloščine ali z obredi čaščenja. Vse te dejavnosti živemu bitju ne pomagajo, da bi Me videlo takega, kakršen sem.

VERZ 54:
Dragi Moj Arjuna, človek Me lahko spozna takega, kakršen sem, in Me vidi neposredno, v podobi, v kateri stojim pred teboj, samo s čistim vdanim služenjem. Le tako je mogoče pronikniti v skrivnost razumevanja Mene.

VERZ 55:
Dragi Moj Arjuna, kdor Mi služi s čisto vdanostjo, neomadeževano z delovanjem za čutno uživanje in spekulativnim filozofiranjem, kdor deluje Zame, kdor Me postavi za najvišji cilj življenja in je prijateljski do vseh živih bitij, zagotovo pride k Meni.