OSEMNAJSTO POGLAVJE

VERZ 1:
Arjuna je rekel: O Kṛṣṇa močnih rok! O Gospod, ki si ubil demona Keśīja! O gospodar čutov! Rad bi poznal smisel odpovedovanja [tyāge] in smisel življenja v redu odpovedi [sannyāse].

VERZ 2:
Vsevišnji Gospod je rekel: Odpovedovanju dejanjem, ki jih spodbudijo materialne želje, pravijo veliki modreci življenje v redu odpovedi [sannyāsa]. Odrekanju sadovom vseh dejanj pa modri pravijo odpovedovanje [tyāga].

VERZ 3:
Nekateri modreci pravijo, da je treba vsakršno dejanje, ki se opravlja z željo po uživanju, zavreči kot škodljivo, drugi pa trdijo, da opravljanja žrtvovanj, dajanja miloščine in askeze ne bi smeli nikoli opustiti.

VERZ 4:
O največji med Bhāratami, o tiger med ljudmi, poslušaj zdaj, kaj Jaz menim o odpovedovanju. Sveti spisi govorijo o treh vrstah odpovedi.

VERZ 5:
Opravljanja žrtvovanj, deljenja miloščine in asketskega življenja ne bi smeli opustiti. Pri vseh je treba vztrajati. Resnično, žrtvovanja, deljenje miloščine in askeza očiščujejo celo velike duše.

VERZ 6:
Človek bi moral opravljati vse te dejavnosti brez navezanosti. Ne bi si smel želeti njihovih sadov, o Pṛthin sin, temveč bi moral delovati iz dolžnosti. To je moja dokončna sodba.

VERZ 7:
Svojih dolžnosti ne bi smeli nikoli opustiti. Če jih človek zaradi iluzije preneha opravljati, je njegovo odpovedovanje v guṇi nevednosti.

VERZ 8:
Kdor preneha opravljati svoje dolžnosti, ker se mu zdijo težavne ali pa iz strahu pred telesnim neudobjem, se odpoveduje pod vplivom guṇe strasti. Tako delovanje ne vodi do napredka, ki je sad odpovedi.

VERZ 9:
O Arjuna, kdor opravlja svoje dolžnosti zgolj zato, ker jih je potrebno opravljati, ter se odpove stiku z vsem materialnim in ni navezan na sadove svojega dela, se odpoveduje v guṇi vrline.

VERZ 10:
Inteligenten človek v guṇi vrline, ki živi v odpovedi, ne zavrača neprijetnih dejavnosti niti ni navezan na prijetne. Tak človek ni v dvomih o tem, kako naj deluje.

VERZ 11:
Utelešeno živo bitje pravzaprav nikoli ne more popolnoma opustiti delovanja. Resnično se odpoveduje tisti, ki se odpove sadovom svojega dela.

VERZ 12:
Tistega, ki se ne odpoveduje, čakajo po smrti trojni sadovi dela: prijetni, neprijetni in mešani. Za tiste v redu odpovedi pa ni sadov, ki bi jim prinesli uživanje ali trpljenje.

VERZ 13:
O Arjuna močnih rok, po Vedānti ima dovršitev vsakega dejanja pet vzrokov. Zdaj te bom poučil o njih.

VERZ 14:
Polje delovanja [telo], vršilec dejanj, čuti, različna prizadevanja in končno Nadduša – to je pet dejavnikov vsakega dejanja.

VERZ 15:
Teh pet dejavnikov je vzrok vseh pravilnih in nepravilnih dejanj, ki jih človek izvrši s telesom, umom ali govorom.

VERZ 16:
Kdor ne pozna teh petih dejavnikov in se ima za edinega vršilca dejanj, je neinteligenten in ne vidi ničesar v pravi luči.

VERZ 17:
Tisti, ki ne deluje na pobudo lažnega ega in čigar inteligenca je čista, ne zagreši uboja, četudi ubija, in ni suženj svojega delovanja.

VERZ 18:
Znanje, predmet spoznavanja in njegov poznavalec so trije dejavniki, ki spodbudijo delovanje. Čuti, delo in vršilec dejanj pa so tri sestavine dejanja.

VERZ 19:
Glede na tri guṇe materialne narave obstajajo tri vrste znanja, dela in vršilcev dejanj. Prisluhni, zdaj ti bom govoril o njih.

VERZ 20:
Znanje, ki človeku omogoča videti isto duhovno naravo vseh živih bitij kljub brezmejni raznolikosti njihovih teles, je znanje v guṇi vrline.

VERZ 21:
Če človek vidi v vsakem telesu drugačno živo bitje, vedi, da je njegovo znanje v guṇi strasti.

VERZ 22:
Znanje, ki je zelo pičlo in pod vplivom katerega se človek, ki ne pozna resnice, naveže na eno samo dejavnost kot na vse, kar je, pa je znanje v guṇi teme.

VERZ 23:
Delo, ki je predpisano v svetih spisih in ga človek opravlja brez navezanosti, brez ljubezni ali sovraštva ter brez želje po njegovih sadovih, je delo v guṇi vrline.

VERZ 24:
Delo, za katero je potreben velik napor in ga pod vplivom lažnega ega opravlja človek, ki bi rad ugodil svojim željam, je delo v guṇi strasti.

VERZ 25:
Delo, ki ga človek opravlja pod vplivom iluzije, ne da bi upošteval navodila svetih spisov in ne ozirajoč se na to, da bo moral trpeti njegove posledice, da je nasilno in da drugim prinaša nesrečo, je delo v guṇi nevednosti.

VERZ 26:
Človek, ki opravlja svojo dolžnost brez lažnega ega in ne da bi se ga pri tem dotaknile guṇe materialne narave, ki dela z veliko odločnostjo in navdušenjem ter je neomajan v uspehu in neuspehu, deluje v guṇi vrline.

VERZ 27:
Človek, ki je navezan na svoje delo in bi rad užival njegove sadove, ki je pohlepen, nasilen in nečist ter je žrtev veselja in žalosti, deluje v guṇi strasti.

VERZ 28:
Človek, ki zmeraj deluje v nasprotju z navodili svetih spisov, ki je materialističen in svojeglav, ki vara in žali druge ter je len, nenehno zlovoljen in z vsem odlaša, deluje v guṇi nevednosti.

VERZ 29:
O osvojitelj bogastva, zdaj ti bom podrobno opisal različne vrste inteligence in odločnosti glede na tri guṇe materialne narave. Prosim te, prisluhni.

VERZ 30:
O Pṛthin sin, inteligenca človeka, ki ve, kaj mora delati in česa ne sme, česa se je treba bati in česa ne, kaj je vzrok zasužnjenosti in kaj vzrok osvoboditve, je inteligenca v guṇi vrline.

VERZ 31:
O Pṛthin sin, inteligenca človeka, ki ne vidi razlike med religijo in nereligijo ter med predpisanim in prepovedanim delovanjem, je inteligenca v guṇi strasti.

VERZ 32:
Inteligenca človeka, ki ima pod vplivom iluzije in teme brezbožnost za religijo in religijo za brezbožnost ter katerega prizadevanja so zmeraj napačno usmerjena, o Pārtha, je inteligenca v guṇi nevednosti.

VERZ 33:
O Pṛthin sin, odločnost, ki je nezlomljiva, ki je po zaslugi vadbe yoge neomajna in s katero človek nadzoruje delovanje uma, življenjske sile in čutov, je odločnost v guṇi vrline.

VERZ 34:
Odločnost, s katero se človek oklepa uživanja, ki ga prinašajo pobožno delovanje, materialni napredek in zadovoljevanje čutov, o Arjuna, je odločnost v guṇi strasti.

VERZ 35:
Odločnost nerazumneža, ki ne more premagati sanjanja, strahu, žalosti, potrtosti in iluzije, o Pṛthin sin, pa je odločnost v guṇi teme.

VERZ 36:
O največji med Bhāratami, poslušaj zdaj o treh vrstah sreče, ki jih uživa pogojena duša in ki včasih končajo vso njeno nesrečo.

VERZ 37:
Sreča, ki se na začetku zdi kakor strup, na koncu pa je kakor nektar in človeka prebudi k samospoznanju, je sreča v guṇi vrline.

VERZ 38:
Sreča, ki nastane pri stiku čutov s predmeti čutne zaznave in je najprej kakor nektar, na koncu pa se sprevrže v strup, je sreča v guṇi strasti.

VERZ 39:
Sreča, ob kateri človek ne ve ničesar o samospoznavanju, ki je od začetka do konca namišljena ter se poraja iz spanja, lenobe in iluzije, pa je sreča v guṇi nevednosti.

VERZ 40:
Niti na Zemlji niti med polbogovi na višjih planetnih sistemih ni živega bitja, ki bi bilo osvobojeno teh treh guṇ, porojenih iz materialne narave.

VERZ 41:
Brāhmaṇe, kṣatriye, vaiśye in śūdre, o kaznovalec sovražnikov, se razlikujejo po lastnostih, ki se pod vplivom guṇ porajajo iz njihove narave.

VERZ 42:
Mirnost, samoobvladanost, askeza, čistost, potrpljenje, poštenost, znanje, modrost in religioznost so lastnosti, s katerimi delujejo brāhmaṇe.

VERZ 43:
Junaštvo, moč, odločnost, iznajdljivost, pogum v bitki, velikodušnost in sposobnost vodenja so lastnosti, s katerimi delujejo kṣatriye.

VERZ 44:
Kmetovanje, zaščita krav in trgovanje so dejavnosti, ki so v skladu z naravo vaiśij, śūdram pa sta namenjena fizično delo in služenje drugim.

VERZ 45:
Vsakdo, kdor opravlja delo, ki je skladno z njegovo naravo, lahko doseže popolnost. Poslušaj zdaj, prosim, kako lahko to stori.

VERZ 46:
Popolnost lahko doseže, če z opravljanjem svojih dolžnosti časti Gospoda, ki je izvor vseh bitij in je vsepričujoč.

VERZ 47:
Bolje je opravljati lastno dolžnost, četudi nepopolno, kakor pa izpolnjevati dolžnosti koga drugega in jih opraviti popolno. Kdor opravlja dolžnosti, ki so mu predpisane glede na njegovo naravo, nikoli ne trpi posledic svojih grehov.

VERZ 48:
Vsako prizadevanje je zasenčeno s pomanjkljivostmi, kakor je ogenj ovit v dim. O Kuntījin sin, človek zato ne bi smel opustiti dela, ki izvira iz njegove narave, četudi je njegovo delovanje v mnogih pogledih nepopolno.

VERZ 49:
Človek, ki je samoobvladan, ki ni na nič navezan in mu ni do materialnih užitkov, lahko z življenjem v odpovedi doseže najvišjo popolnost osvobojenosti od posledic delovanja.

VERZ 50:
O Kuntījin sin, zdaj ti bom na kratko razložil, s kakšnim delovanjem lahko človek, ki se je dvignil na to raven, doseže najvišjo popolnost, Brahman, stopnjo najvišjega znanja.

VERZ 51-53:
Človek, ki se je s pomočjo inteligence očistil in z odločnostjo obvladuje um; ki se odpoveduje predmetom za zadovoljevanje čutov ter se je rešil navezanosti in sovraštva; ki živi v samoti, jé malo ter obvladuje telo, um in moč govora; ki je zmeraj v transu in je nenavezan; ki se je osvobodil lažnega ega, želje po moči, lažnega ponosa, poželenja in jeze; ki ne kopiči materialnih stvari; ki si ničesar ne lasti in je zmeraj miren – tak človek zagotovo doseže samospoznanje.

VERZ 54:
Kdor se dvigne na to transcendentalno raven, takoj spozna Vrhovni Brahman in preplavi ga neizmerna radost. Nikoli za ničemer ne žaluje in po ničemer ne hrepeni ter je enako naklonjen vsem živim bitjem. V tem stanju lahko doseže čisto vdano služenje Meni.

VERZ 55:
Človek Me lahko spozna takega, kakršen sem, kot Vsevišnjo Božansko Osebnost, samo z vdanim služenjem. Ko po zaslugi svoje vdanosti postane popolnoma zavesten Mene, lahko vstopi v Božje kraljestvo.

VERZ 56:
Čeprav Moj čisti bhakta opravlja najrazličnejše dejavnosti, doseže pod Mojo zaščito in po Moji milosti večno in neuničljivo prebivališče.

VERZ 57:
Pri vsem, kar počneš, se prepusti Meni in zmeraj deluj pod Mojo zaščito. Ko mi tako vdano služiš, bodi popolnoma zavesten Mene.

VERZ 58:
Če postaneš zavesten Mene, boš po Moji milosti premagal vse težave pogojenega življenja. Če ne boš deloval s tako zavestjo, temveč pod vplivom lažnega ega, ne meneč se za Moje besede, pa boš izgubljen.

VERZ 59:
Če ne boš upošteval Mojih navodil in se ne boš bojeval, boš šel po napačni poti. Zaradi svoje narave pa se boš kljub vsemu prisiljen vojskovati.

VERZ 60:
O Kuntījin sin, pod vplivom iluzije zdaj nočeš ravnati po Mojih navodilih. Toda zaradi svoje narave boš prisiljen delovati na enak način.

VERZ 61:
Vsevišnji Gospod je v srcu vsakogar, o Arjuna, in usmerja vsa živa bitja, posedena v vozilo iz materialne energije.

VERZ 62:
O Bharatov potomec, popolnoma se Mu predaj. Po Njegovi milosti boš dosegel transcendentalni mir in najvišje, večno prebivališče.

VERZ 63:
Tako sem ti razodel še zaupnejše znanje. Dobro razmisli o tem, potem pa stori, kar želiš.

VERZ 64:
Ker si Mi zelo drag prijatelj, ti bom dal najvišje navodilo, najzaupnejše od vsega znanja. Poslušaj Me, saj govorim za tvoje dobro.

VERZ 65:
Zmeraj misli Name, postani Moj bhakta, obožuj Me in Mi izkazuj spoštovanje. Tako boš zagotovo prišel k Meni. To ti obljubljam, ker si Moj zelo drag prijatelj.

VERZ 66:
Opusti vse vrste religije in se samo predaj Meni. Odrešil te bom posledic vseh grehov. Ne boj se.

VERZ 67:
Tega zaupnega znanja nikoli ne razlagaj ljudem, ki niso asketski, ki Mi niso vdani in Mi ne služijo, ali pa so Mi sovražni.

VERZ 68:
Kdor razodeva to največjo skrivnost bhaktam, bo zagotovo dosegel čisto vdano služenje in se na koncu vrnil k Meni.

VERZ 69:
V tem svetu ni služabnika, ki bi Mi bil dražji od njega, in nikoli Mi ne bo nihče bolj drag.

VERZ 70:
Razglašam, da Me tisti, ki proučuje najin sveti pogovor, časti s svojo inteligenco.

VERZ 71:
Kdor posluša najine besede z vero in brez sovraštva, se reši posledic svojih grehov in doseže planete, na katerih v veliki blaginji prebivajo pobožni.

VERZ 72:
O Pṛthin sin, o osvojitelj bogastva, ali si Me zbrano poslušal? Sta tvoja nevednost in iluzija zdaj razpršeni?

VERZ 73:
Arjuna je odgovoril: Dragi moj Kṛṣṇa, o nezmotljivi Gospod, iluzija, pod vplivom katere sem bil, je razpršena in po Tvoji milosti se mi je vrnil spomin. Dvomov ni več in zdaj sem neomajen ter pripravljen ravnati po Tvojih navodilih.

VERZ 74:
Sañjaya je rekel: Tako sem slišal pogovor dveh velikih duš, Kṛṣṇe in Arjune. Bil je tako čudovit, da se mi ježijo lasje.

VERZ 75:
Po Vyāsovi milosti sem slišal te najzaupnejše besede, kakor jih je Kṛṣṇa, največji mistik, osebno izgovoril Arjuni.

VERZ 76:
O kralj, ko se znova in znova spominjam tega čudovitega, svetega pogovora med Kṛṣṇo in Arjuno, nenehno drhtim od zadovoljstva.

VERZ 77:
O kralj, ko razmišljam o čudoviti podobi Gospoda Kṛṣṇe, me vse bolj presunjenega znova in znova preplavlja radost.

VERZ 78:
Tam, kjer sta Kṛṣṇa, gospodar vseh mistikov, in Arjuna, najspretnejši lokostrelec, so nedvomno tudi obilje, zmaga, izjemna moč in moralnost. O tem sem popolnoma prepričan.